Obrnjena davčna obveznost je poseben mehanizem v prometnodavčnem pravu, ki določa, da mora plačati davek na dodano vrednost (DDV) prejemnik storitve ali blaga in ne izvajalec storitve ali dobavitelj blaga. Ta mehanizem se uporablja za preprečevanje utaje DDV in olajšanje čezmejnega trgovanja med davčnimi zavezanci. V tem članku bomo pojasnili, kdaj in kako se uporablja obrnjena davčna obveznost, kakšne so njene prednosti in slabosti ter na kaj morate biti pozorni pri izdajanju računov.
Kdaj se uporablja obrnjena davčna obveznost?
Obrnjena davčna obveznost se uporablja v naslednjih primerih:
- Čezmejne dobave blaga in storitev: če je prejemnik blaga ali storitve identificiran za namene DDV v drugi državi članici EU kot dobavitelj, se DDV obračuna v državi prejemnika. To velja tudi za dobave blaga in storitev iz tretjih držav v EU.
- Dobave blaga in storitev v določenih sektorjih: če je prejemnik blaga ali storitve identificiran za namene DDV v Sloveniji, mora plačati DDV za naslednje dobave:
- gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami;
- posredovanje osebja, vključenega v dejavnosti iz prejšnje točke;
- dobava nepremičnin iz 7. in 8. točke 44. člena ZDDV-1, če se je dobavitelj odločil za obdavčenje v skladu s 45. členom ZDDV-1;
- dobava odpadkov, ostankov in rabljenega materiala ter storitev iz Priloge III a ZDDV-1.
Kako prepoznati čezmejno dobavo?
Čezmejna dobava je tista, pri kateri se kraj opravljanja dobave ne ujema s sedežem ali stalno poslovno enoto dobavitelja ali prejemnika. Kraj opravljanja dobave je odvisen od vrste blaga ali storitve ter od statusa davčnih zavezancev. Na splošno velja, da je kraj opravljanja:
- Dobave blaga: tam, kjer se blago nahaja ob začetku prevoza ali pošiljanja kupcu (če ni prevoza ali pošiljanja, tam, kjer se blago nahaja ob dobavi).
- Dobave storitev: tam, kjer ima prejemnik sedež ali stalno poslovno enoto, za katero se opravi storitev (če nima sedeža ali stalne poslovne enote, tam, kjer ima stalno ali običajno prebivališče).
Kako ugotoviti status davčnih zavezancev?
Status davčnih zavezancev je pomemben za določitev kraja opravljanja dobave in uporabo obrnjene davčne obveznosti. Davčni zavezanci so tisti, ki opravljajo samostojno gospodarsko dejavnost in so identificirani za namene DDV. Davčni zavezanci morajo imeti veljavno identifikacijsko številko za DDV, ki jo lahko preverijo na spletni strani Evropske komisije1. Davčni zavezanci morajo tudi izdajati račune v skladu z DDV zakonodajo in voditi evidenco o svojih dobavah.
Kako izdati račun za obrnjeno davčno obveznost?
Račun za obrnjeno davčno obveznost mora vsebovati vse obvezne podatke iz 82. člena ZDDV-1, kot so ime in naslov dobavitelja in prejemnika, datum izdaje, zaporedna številka, opis blaga ali storitve, količina in cena, znesek DDV ali podatek, ki omogoča izračun DDV. Poleg tega mora račun vsebovati tudi navedbo veljavne določbe ZDDV-1, ki ureja obrnjeno davčno obveznost, na primer “Obrnjena davčna obveznost po 76.a členu ZDDV-1”. Račun se lahko izda v papirni ali elektronski obliki.
Kakšne so prednosti in slabosti obrnjene davčne obveznosti?
Obrnjena davčna obveznost ima tako prednosti kot slabosti za davčne zavezance. Nekatere od njih so:
- Prednosti:
- Olajšanje čezmejnega trgovanja: davčni zavezanci se izognejo registraciji za DDV v drugih državah članicah EU, kjer opravljajo dobave, saj je DDV obračunan v državi prejemnika.
- Preprečevanje utaje DDV: davčni zavezanci se izognejo tveganju, da bi plačali DDV dobavitelju, ki ga ne bi nato nakazal državi. Prav tako se preprečujejo verižne goljufije, kjer se blago ali storitve prodajajo večkrat brez plačila DDV.
- Hitrejši pretok denarja: davčni zavezanci se izognejo plačilu DDV dobavitelju in nato čakanju na vračilo DDV od države. Namesto tega lahko odbijejo DDV kot vstopnega v istem obračunu.
- Slabosti:
- Povečana administrativna obremenitev: davčni zavezanci morajo spremljati status svojih dobaviteljev in prejemnikov ter pravilno izdajati račune za obrnjeno davčno obveznost. Prav tako morajo voditi evidenco o svojih dobavah in jih prijavljati v posebnih poročilih (recimoobrazi).
- Povečana odgovornost: davčni zavezanci morajo sami obračunati in plačati DDV za prejete dobave pod obrnjeno davčno obveznostjo. Če tega ne storijo pravočasno in pravilno, so lahko kaznovani s strani finančne uprave.
- Povezana tveganja: davčni zavezanci morajo biti pozorni na morebitne goljufije ali napake pri uporabi obrnjene davčne obveznosti. Če so vpleteni v verigo dobav, kjer je prišlo do utaje DDV, lahko izgubijo pravico do odbitka DDV ali celo postanejo odgovorni za neplačan DDV.
Obrnjena davčna obveznost pri leasingu
Obrnjena davčna obveznost se pri leasingu uporablja v primeru, ko je prejemnik leasinga davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, leasingodajalec pa je davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji. V tem primeru mora prejemnik leasinga obračunati in plačati DDV po slovenski stopnji za celotno vrednost leasinga. Leasingodajalec pa mora izdati račun brez DDV in z navedbo “Obrnjena davčna obveznost po 76.a členu ZDDV-1” ali “Reverse charge mechanism under Article 76.a of ZDDV-1”.1
Ta mehanizem se uporablja za preprečevanje utaje DDV in olajšanje čezmejnega trgovanja med davčnimi zavezanci. Prejemnik leasinga lahko odbije DDV kot vstopnega v istem obračunu, če ima pravico do tega. Prejemnik leasinga mora tudi voditi evidenco o svojih dobavah in jih prijavljati v posebnih poročilih (recimoobrazi).
Za več informacij o obrnjeni davčni obveznosti pri leasingu si lahko preberete ta članek ali ta dokument.
1: Številka: – Portal GOV.SI 2: Izdajanje računa za dobavljanje v tujino — Mladipodjetnik.si 3: Dobave blaga in storitve po 76.a členu ZDDV-1 – Računovodska hiša PRINA