Sale and lease back je posel, pri katerem podjetje svojo opremo proda lizinški družbi in jo takoj vzame nazaj v finančni lizing. Podjetje ohrani nemoteno uporabo strojev, v blagajno pa prejme denar, ki je bil prej vezan v opremi. Primeren je za podjetja s precej odplačano ali amortizirano opremo, ki potrebujejo likvidnost brez novega bančnega kredita.
Sale and lease back: kaj je in kako deluje
Bistvo posla
Pri običajnem lizingu podjetje kupi novo opremo prek lizingodajalca. Pri povratnem lizingu (slovenski izraz za sale and lease back oz. krajše kar SALB) je oprema že v lasti podjetja. Lizingodajalec jo odkupi po dogovorjeni vrednosti, nato pa jo odda nazaj lizingojemalcu za določeno obdobje, običajno od 24 do 60 mesecev.
Lastništvo se prenese na lizingodajalca, uporaba ostane pri podjetju. Ob koncu pogodbe lahko podjetje opremo odkupi po preostali vrednosti, podaljša lizing ali vrne opremo, odvisno od pogodbe.
Potek posla v korakih
- Izbira opreme. Primerni so stroji, vozila ali linije z jasno tržno vrednostjo in daljšo življenjsko dobo.
- Cenitev. Lizingodajalec ali neodvisni cenilec določi tržno vrednost opreme.
- Ponudba. Lizingodajalec ponudi odkupno ceno, ki je praviloma določen odstotek cenitve.
- Prenos lastništva. Podjetje izstavi račun, lizingodajalec izplača kupnino.
- Sklenitev lizinga. Pogodba o finančnem lizingu določi obroke, trajanje in pogoje odkupa.
Kdaj se povratni lizing splača
Tipične situacije v praksi
Povratni lizing pride v poštev, kadar je kapital vezan v opremi, denar pa podjetje potrebuje za obratna sredstva ali naložbo. Primer: proizvodno podjetje ima CNC stroj z nabavno vrednostjo 300.000 EUR, knjigovodsko vrednostjo 180.000 EUR in tržno vrednostjo okoli 220.000 EUR. Če lizingodajalec odkupi stroj za 85 % cenitve, podjetje prejme približno 187.000 EUR, stroj pa še naprej uporablja v proizvodnji. (Številke so ilustrativne, dejanski pogoji se razlikujejo med ponudniki.)
Pogosti razlogi za odločitev so še:
- financiranje zalog ali večjega naročila,
- poplačilo dražjih obveznosti, na primer kratkoročnih posojil,
- zagotovitev lastnih sredstev za nakup druge opreme ali nepremičnine,
- prestrukturiranje financiranja po obdobju slabše likvidnosti.
Kdaj posel ni primeren
Povratni lizing ni rešitev za podjetja, ki dolgoročno poslujejo z izgubo. Obroki so nov stalni strošek, ki bremeni denarni tok. Če opreme podjetje ne potrebuje več, je pogosto smiselnejša navadna prodaja.
Previdnost je potrebna tudi pri opremi, ki hitro izgublja vrednost ali je izrazito specifična. Lizingodajalec za takšno opremo ponudi nižjo odkupno ceno, saj je njena ponovna prodaja težja.
Primerjava z drugimi viri financiranja
Povratni lizing ni edini način, kako pridobiti likvidnost. Spodnja tabela prikazuje bistvene razlike med najpogostejšimi možnostmi.
| Merilo | Sale and lease back | Bančni kredit z zavarovanjem | Navaden finančni lizing |
|---|---|---|---|
| Namen | Sprostitev kapitala iz obstoječe opreme | Splošno financiranje | Nakup nove opreme |
| Lastnik opreme med poslom | Lizingodajalec | Podjetje | Lizingodajalec |
| Obremenitev bilančne sposobnosti | Obveznost iz lizinga | Obveznost iz kredita | Obveznost iz lizinga |
| Hitrost postopka | Običajno hitrejša | Običajno počasnejša | Hitra |
| Zavarovanje | Oprema je predmet posla | Hipoteka ali zastava | Oprema je predmet posla |
| Primernost | Podjetja z odplačano opremo | Podjetja z dobro kreditno zgodovino | Podjetja z nakupnimi načrti |
Velika prednost povratnega lizinga je, da ne zahteva dodatnega zavarovanja, saj je zavarovanje sama oprema. Slabost je, da podjetje izgubi lastništvo in prevzame obveznost obrokov.
Računovodski in davčni vidiki
DDV in obdavčitev prodaje
Finančna uprava RS (FURS) je v skladu s sodno prakso Sodišča EU in Vrhovnega sodišča RS leta 2020 poenotila stališče glede teh poslov:
-
Brez obdavčljive dobave blaga: Pri finančnem povratnem najemu prvotni lastnik (jemalec lizinga) ves čas obdrži ekonomsko lastništvo in pravico do razpolaganja z opremo. Pravni prenos lastništva na lizing hišo se zato ne šteje za promet z blagom in ni predmet DDV.
-
Oprostitev po ZDDV-1: Celoten posel se obravnava kot odobritev posojila oziroma financiranje, kar je po 4. točki 44. člena ZDDV-1 oproščeno plačila DDV.
-
Davek na finančne storitve (ZDFS): Če se ob sklenitvi pogodbe zaračuna provizija (npr. stroški odobritve financiranja), se od tega zneska obračuna 8,5 % davek na finančne storitve in ne DDV.
Ta pravila veljajo za finančni lizing, pri katerem jemalec na koncu pogodbe opremo odkupi oziroma obdrži. Če pa bi šlo za operativni povratni najem, kjer se ekonomska last, tveganja in koristi dejansko prenesejo na lizingodajalca, bi se posel obravnaval drugače (kot klasična dobava blaga in ločeno opravljanje storitve najema).
Vpliv na bilanco in amortizacijo
Računovodska obravnava je odvisna od uporabljenega standarda (SRS ali MSRP) in od vsebine pogodbe. Če posel po svoji naravi pomeni financiranje in ne dejanske prodaje, se oprema v bilanci lahko ohrani, prejeti denar pa se pripozna kot obveznost.
Podjetje mora z računovodjo uskladiti tudi amortizacijo, obravnavo obrokov in razkritja v letnem poročilu. Ta članek ne nadomešča računovodskega ali pravnega nasveta.
Kako pripraviti posel in na kaj paziti v pogodbi
Vrednotenje opreme
Višina izplačila je odvisna od cenitve. Podjetje naj pripravi dokumentacijo o letniku, stanju, vzdrževanju in delovnih urah opreme, saj to neposredno vpliva na odkupno ceno. Primerjava ponudb vsaj dveh ali treh lizingodajalcev je običajna praksa.
Priporočljivo je tudi, da podjetje preveri, ali je oprema obremenjena z zastavno pravico banke ali drugega upnika. Takšno breme je treba pred prodajo odpraviti.
Ključne pogodbene točke
Pri pregledu pogodbe bodite pozorni na naslednje:
- odkupna cena in način izračuna: ali temelji na neodvisni cenitvi,
- obrestna mera in njena vezava (fiksna ali spremenljiva),
- odkupna opcija ob koncu pogodbe in njena višina,
- stroški vzdrževanja in zavarovanja opreme med lizingom,
- pogoji predčasnega odplačila in morebitne provizije,
- posledice zamude pri plačilu obrokov.
Pri pogodbah z odkupno opcijo po neobičajno visoki preostali vrednosti se skupni strošek hitro poveča. Izračunajte skupni znesek vseh obrokov in odkupa ter ga primerjajte s prejeto kupnino.
Pogosta vprašanja (FAQ)
Ali lahko po koncu lizinga opremo odkupim nazaj?
Da, večina pogodb vključuje odkupno opcijo. Odkupna cena je določena vnaprej, običajno kot preostala vrednost opreme ob koncu lizinga. Višino opcije preverite že pred podpisom.
Kakšen del vrednosti opreme izplača lizingodajalec?
Odstotek se razlikuje glede na vrsto in starost opreme, njeno tržno vrednost in boniteto podjetja. Pogosto se odkupna cena giblje pod vrednostjo cenitve, zato je smiselno primerjati več ponudb.
Ali je povratni lizing primeren za mala podjetja in obrtnike?
Je, če imajo opremo, ki jo je mogoče jasno ovrednotiti, in stabilen denarni tok za odplačevanje obrokov. Za manjše posle so pogoji lahko drugačni kot pri velikih naložbah, zato je pomembno preveriti minimalne zneske pri posameznih ponudnikih.
Dodaj odgovor